Kaj lahko spremlja prenajedanje? 

Pri prenajedanju ni nujno, da se pojavi vse našteto. Pri vsakem se lahko pokaže nekoliko drugače.

• Ješ tudi takrat, ko nisi več fizično lačen/a.
• Poješ več, kot si sprva nameraval/a, in težko nehaš jesti.
• Ješ hitreje kot običajno ali imaš občutek, da med hranjenjem ne odločaš več tako kot na začetku.
• Po hranjenju se pojavijo sram, krivda, jeza nase ali obžalovanje.
• Pogosto si obljubiš, da boš naslednji dan jedel/a drugače, vendar se isti krog ponavlja.
• Hrano, embalažo ali količino hrane skrivaš pred drugimi.
• Izmenjujejo se obdobja strogih pravil, omejevanja hrane in prenajedanja.
• Hrana ti lahko pomaga preusmeriti misli, zmanjšati napetost ali za nekaj časa prinesti nekaj prijetnega.
• Misli o hrani ti vzamejo veliko časa in energije.
• Zaradi prenajedanja se kdaj izogneš druženju ali se umakneš od ljudi.

Prenajedanje ni dokaz pomanjkanja discipline ali slabega karakterja. Nanj lahko vplivajo način prehranjevanja čez dan, stroga pravila glede hrane, navade, utrujenost, stres, neprijetni občutki in določene življenjske situacije. Zato je pomembno pogledati celoten potek: kaj se dogaja pred željo po hrani, kako hranjenje poteka in kaj naredimo potem.

.

Zakaj diete pogosto ne prinesejo dolgoročne spremembe? 

Diete so največkrat usmerjene predvsem v to, kaj, koliko in kdaj jesti.

Pri prenajedanju pa ni pomembna samo izbira hrane. Na isti krog lahko vplivajo tudi dolgi presledki brez hrane, močna lakota, stroga pravila, prepovedovanje določene hrane, utrujenost, stres, navade in težke življenjske situacije.

Nekdo lahko pravilom nekaj časa sledi. Ko postanejo omejitve pretežke ali je zaradi njih zelo lačen/a, lahko poje nekaj, česar si je prej prepovedoval/a. Takrat se hitro pojavi misel, da je vse uničeno, in hranjenje se nadaljuje.

Tako se lahko ponavlja isti krog: stroga pravila, omejevanje hrane, močna želja ali lakota, prenajedanje, občutek krivde in nov začetek.

To pomeni da lahko, način prehranjevanja in pravila, ki naj bi prenajedanje preprečila, v resnici pomagajo ohranjati isti krog.

Zato pri prenajedanju ni pomembno samo, kaj jemo. Pomembno je pogledati tudi, kako jemo čez dan, katera pravila si postavljamo, kaj se dogaja pred željo po hrani in kaj naredimo po prenajedanju.

Zakaj sem ustvarila Glas prenajedanja?

Dolga leta sem se tudi sama borila s kilogrami, dietami in občutkom, da mi manjka discipline.

Vedno znova sem iskala nov način, kako jesti drugače, shujšati in končno dobiti občutek, da imam hrano pod nadzorom.

Za mano je bilo veliko diet, novih začetkov in obljub, da bom od jutri vse naredila drugače. Ko mi ni uspelo tako, kot sem si zadala, sem bila razočarana nad sabo, občutila sem krivdo in sram ter vedno bolj verjela, da je problem v meni.

Dolgo sem iskala predvsem odgovor na vprašanje, kako naj neham s prenajedanjem.

Šele kasneje sem začela gledati širše. Opazovati, kako jem čez dan, kaj se dogaja pred željo po hrani, katere misli, navade in situacije se ponavljajo ter kaj naredim po prenajedanju.

Prav zato je nastal Glas prenajedanja.

Želela sem, da ljudje ne iščejo samo novega začetka, ampak začnejo bolje razumeti svoj vzorec in opazovati, kaj ga pri njih ohranja.

Danes skozi program in osebne odgovore podpiram odrasle pri boljšem razumevanju njihovih vzorcev, prepoznavanju sprožilcev ter preizkušanju drugačnih vsakdanjih odzivov pri hrani.