Ko razumeš, zakaj se prenajedaš, se vse spremeni. Začni tam, kjer se je vse začelo.
Prenajedanje ni le posledica lakote ali pomanjkanja volje.Gre za čustveni odziv način, kako se telo in psiha spopadeta s stresom, pritiskom, osamljenostjo ali neizrečenimi občutki. Med najbolj pogoste sprožilce sodijo : čustvena stiska, nepredelana in potlačena čustva, jeza, zaskrbljenost, anksioznost, stres, žalost, osamljenost in dolgočasje.
Ko se človek prenajeda, ne išče hrane, išče občutek varnosti, miru in nadzora. Hrana v tistem trenutku deluje kot najhitrejši način, da umiri notranjo napetost ali zapolni praznino.
Ko dieta “ne uspe”, se pogosto pojavi občutek krivde in prepričanje, da nam “manjka karakterja”. V resnici pa telo in um samo ponavljata naučen vzorec, kako se zaščitita pred občutki, ki so bili nekoč premočni ali preveč boleči.
Prenajedanje torej ni problem sam po sebi, ampak simptom.
Zato rešitev ni v novih dietah ali večji disciplini, ampak v razumevanju, kaj se dogaja v nas tik preden posežemo po hrani.Ko začnemo slišati, kaj v resnici poskušamo pomiriti, hrana izgubi svojo moč in postane spet to, kar je, hrana.
Reši anketo o čustvenem prenajedanju.
Klikni na napis ☝️ "Reši anketo o čustvenem prenajedanju" 👉 Odprla se ti bo anketa.
V njej je 12 kratkih vprašanj, ki ti pomagajo, videt, ali se čustveno prenajedaš. Ko končaš, si preštej, kolikokrat si označil/a DA, in na koncu boš videl/a razlago svojega rezultat .
Ješ, tudi ko nisi sploh lačen/lačna.
Poješ več, kot si nameraval/a, in ne znaš nehat.
Po hrani pride občutek krivde, sramu ali obžalovanja.
V mislih si že naslednji dan obljubiš, da boš “od danes naprej bolj pazil/a”.
Hrano skrivaš ali ješ na skrivaj.
Imaš obdobja strogih diet, ki se končajo s prenajedanjem.
Po hrani ti je slabo, pa vseeno čutiš potrebo, da bi jedel/jedla naprej.
Prenajedanje ni slab značaj ali pomanjkanje discipline.
Je način, kako se telo in um branita pred preobremenjenostjo, čustvi ali tišino.
Dieta rešuje samo hrano. Ne dotakne se tvojih občutkov, tvojih otroških spominov, tistih stvari, ki te v resnici potisnejo v hrano takrat, ko ti je najtežje.
Dieta ti pove, kako jesti. Nikoli pa ne odgovori, zakaj sploh ješ.
Lahko si najbolj disciplinirana, lahko držiš vsak plan, ampak če ne razumeš, od kod pride želja po hrani, se čisto vedno ujameš nazaj v isti krog. Dieta te uči kontrole in kako strogo gledat nase.
Zato se po vsaki ponovni dieti znajdeš v istem krogu… omejevanje, lakota, krivda, obljube.
Ker dokler ne razumeš, kaj te res boli, hrana ostane tvoja edina uteha. Prenajedanje ni slaba volja ali pomanjkanje discipline. To je tvoja neizrečena bolečina, ki te leta kliče po pozornosti in dokler tega ne pogledaš, se samo vrtiš okoli bolečine, ki si je nikoli nisi upala povedat na glas.
Celo življenje sem verjela, da je problem v meni.Da mi manjka volje, da nimam discipline, da so krivi kilogrami. Dokler nisem začela gledat, kaj je pod hrano.
In tam sem videla sebe utrujeno, žalostno, razočarano, samo v tem krogu prenajedanja. In sem dojela, da nisem jedla zaradi lakote, ampak zato, ker nisem znala drugače.
Prenajedanje je povezano z vsem, kar živiš. Z odnosi, utrujenostjo, neizrečenimi čustvi in pritiskom, da moraš bit ok.
Sram se ne začne pri hrani. Začne se pri ljudeh. Pri komentarju, ki te je zabolel, pri opazki in pri trenutku, ko si začel/a verjet, da je s tabo nekaj narobe. Hrana je prišla šele kasneje. Hrana je bila rešitev, ne problem. Problem je bil sram, ki ni bil tvoj.
Zato to, kar delam danes, deluje.Ker prihaja iz izkušnje, ne iz teorije.
Ker vem, kako je živet s sramom, krivdo in z občutkom, da te nihče ne razume.
In ker človek, ki je to res preživel, razume, skozi kaj greš.
Program sem ustvarila iz tega, kar je meni manjkalo.
Nisem bila več pri dietah, bila sem obupana. Začela sem raziskovat, zakaj me sploh vleče v hrano, in končno dojela, da dieta ni rešitev. Program sem naredila zato, da imaš prostor, kjer te nekdo res razume. Kjer te nekdo končno vpraša, kako si, ne zakaj si spet jedel ali jedla.
Z leti sem videla isto zgodbo znova in znova.
Vsak misli, da je sam kriv.
Vsak se sramuje svojega telesa.
In skoraj vsak tukaj prvič začuti, od kod pride ta sram.
Vsi vemo, da je hrana povezana z občutki. Ampak ko res začutiš, kaj te je držalo ujete ali ujetega vsa ta leta, se premakne. Ne samo razumeš, ampak prvič občutiš tisto, pri čemer ti je hrana pomagala držat skupaj.
Velikokrat se začne že zelo zgodaj.
Takrat, ko se sploh še ne zavedaš, da nekaj pogrešaš.
Ko se učiš, kako bit “v redu”, in počasi začneš skrivati tisto, kar v resnici čutiš.
Ti občutki ostanejo v tebi in jih kasneje nosiš s sabo, ne da bi sploh vedel, od kod prihajajo.
In dokler tega ne vidiš, se hrana pogosto zdi kot edini način, da se razbremeniš.
Če se v tem najdeš, me najdeš tukaj:
📍Instagram: @glasprenajedanja
📍TikTok: @glasprenajedanja
📬Email: glaspoint.info@gmail.com
Če želiš stopit korak naprej, obstajata dva 28-dnevna programa.
Prvi ti pomaga razumeti, zakaj si sploh kdaj posegel po hrani, kaj se je dogajalo v tebi, preden je postala tvoja tolažba.
Drugi pa ti pomaga v zdajšnjih trenutkih, ko se še vedno pojavi želja, notranji nemir ali občutek, da te nekaj vleče k hrani.
📩Če želiš sodelovati v programu, mi lahko pišeš na gmail, ki je zgoraj, ali na instagram.
Program poteka v krogih, zato vsak mesec objavim, kdaj se začne naslednji.
Tam delim vsebine iz programov in teme, o katerih govorimo. Na TikToku pa iskrene zgodbe nas vseh, ki živimo s prenajedanjem in se iz dneva v dan učimo ravnat drugače.
Namenjen je tistim, ki programu še ne zaupajo ali vanj še ne upajo.Tisti, ki hočejo najprej sami in želijo dobiti širšo sliko:
kaj jih sproži v prenajedanje,
kaj se dogaja tik preden posežejo po hrani,
zakaj se to ponavlja.
In namenjen je tistim, ki so program že zaključili .Ker po programu vedno pride vprašanje: kaj pa zdaj?
Ta dnevnik imaš potem vsak dan pri sebi. Da te ne potegne nazaj v avtomatizem. Ravno zato, da se stare navade ne vrnejo.
Pokaže ti, kaj že delaš, pa tega ne vidiš.
Pomaga ti:
prepoznati sprožilce prenajedanja,
ujeti trenutek pred hrano,
ločiti pravo lakoto od tega, kar je nekaj drugega,
Kaj ti dnevnik vsebuje
Dnevnik ima okoli 150 strani .Vsaka stran ima vprašanja, stoplce, ankete.
Vsebuje:
dnevne strani za zapisovanje konkretnih situacij,
stolpce za prepoznavanje prenajedanja,
vprašanja, ki te ustavijo, preden greš avtomatsko jest,
20 fizičnih kartic z vprašanji, ki jih boš izžrebal/a,
nalepke za označevanje misli in počutja,
prostor za refleksijo, da vidiš male premike, ki jih drugače sploh ne opaziš.
Veliko ljudi ne vidi napredka, ker gleda samo rezultate.Ta dnevnik ti pokaže korake vmes.
Če te zanima več o dnevniku, mi lahko pišeš:
Email: glaspoint.info@gmail.com
Instagram: @glasprenajedanja
ODZIVI ŽENK IZ PROGRAMA
Spodaj so resnični odzivi žensk, ki so bile del 28-dnevnega programa Glas prenajedanja.
Odzivi so objavljeni z dovoljenjem avtoric. Za zasebnost so deli besedila izpuščeni.
Ostale odzive lahko najdeš na mojem Instagram profilu @glasprenajedanja.
Ko ti prvič nekdo zastavi vprašanja, ki jih prej ni znal nihče. In se v njih prvič res najdeš.
Ko dojameš, da dieta ne more rešiti tistega, kar hrana nikoli ni povzročila.
Prvič hujšaš brez diet, ampak z občutki, ki si jih prej jedla.
Prvič v življenju daš sebe na prvo mesto in končno začutiš olajšanje.
Najprej pride nemir in bolečina, ker se začnejo prebujat spomini. Potem pa pride olajšanje.
Ko prvič razumeš težo besed, ki si jih govorila sebi.
Ko prvič razumeš, da tvoje mnenje o sebi ni bilo tvoje, ampak od drugih. In da te je to zaznamovalo za celo življenje.
Odzivi so objavljeni z dovoljenjem avtoric.